APDEJT.si

Generalni direktor Srbijagasa, Dušan Bajatović, je izjavil, da ne pričakuje plinske krize v Srbiji. Poudaril je, da je situacija z NIS-om (Naftna Industrija Srbije) zapletena in da bo treba počakati na odgovor ameriške Kancelarije za kontrolo tuje lastnine (OFAC) glede poslovanja podjetja.

Prvi bolnik iz Srbije z malignim melanomom je odpotoval v Moskvo, kjer bo prejel novo, personalizirano mRNK cepivo proti raku. Profesor dr. Vladimir Jakovljević iz Kragujevca je potrdil, da bo bolnik v bolnišnici ostal pet mesecev.

Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je poslal čestitko predsedujočemu predsedstva Bosne in Hercegovine. Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je prav tako poslal čestitveno pismo predsedniku predsedstva Bosne in Hercegovine.

Srbija se je zavezala, da bo finančno podprla določene države in organizacije pri udeležbi na specializirani razstavi EXPO 2027 v Beogradu. Država bo za to namenila največ 4,9 milijarde dinarjev, kar znese približno 42 milijonov evrov. Znesek individualne podpore bo določen v pogodbah o udeležbi s posameznimi državami, kot je razvidno iz poročila o obsegu podpore državam in mednarodnim organizacijam na EXPO 2027.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je v Maroku dejal, da oblasti v Prištini vedo, da ne obstaja možnost, da bi Kosovo sprejeli v Interpol. Na 93. letni skupščini Interpola ni bilo zahteve za sprejem Kosova, kar po Dačićevih besedah kaže, da nimajo večine.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je v Stockholmu svojemu moldavskemu kolegu Igorju Grosuu zagotovil, da lahko Moldavija računa na nadaljnjo podporo Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je na Generalni skupščini Interpola srečal z načelnikom Nacionalnega centralnega biroja Interpola Moskva, Valerijem Aleksandrovičem Kalačevim. Dačić je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Rusijo dobro na vseh področjih, Rusija pa ostaja ključni partner Srbije na področju varnosti.

Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.

Srbska vlada je po izredni seji glede energetske situacije v državi sporočila, da so zaloge naftnih derivatov zadostne in da ni razlogov za zaskrbljenost gospodinjstev in gospodarstva. Seja je bila posvečena tudi situaciji z NIS-om.

Srbski režiser Emir Kusturica je izjavil, da Rusija v Ukrajini vodi "Sveto vojno" za vero in pravoslavje. Hkrati je nemška vlada poudarila, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino vključevati priznanje suverenosti in varnostne garancije. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval Rusijo k prenehanju agresorskega vojnega pohoda proti Ukrajini.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Srbski režiser Emir Kusturica je konflikt v Ukrajini označil za duhovni boj, sveto vojno za resnico in pravoslavje. Na festivalu »RT.Dok: Čas naših junakov« je dejal, da se Rusija v Ukrajini bori za vero, resnico in pravoslavje, ter spomnil na podobne izkušnje Srbov v 90. letih. Poudaril je, da je to vojna kultur, kjer pravoslavna kultura združuje Rusijo in Srbijo.

Kabinet hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je za RTL televizijo izjavil, da bi morala Hrvaška uporabiti vse razpoložljive mehanizme za rešitev usode izginulih oseb. Izjava je bila odgovor na vprašanje o morebitni blokadi srbske poti v Evropsko unijo zaradi tega vprašanja. Odkritje resnice o usodi izginulih je pomembno tako s človeškega kot z državnega stališča. Hrvaška kot suverena država in članica EU bi morala izkoristiti vse možnosti.

Ameriško zasebno podjetje naj bi prevzelo izgradnjo in upravljanje plinovoda, ki bo Bosno in Hercegovino povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem. Ameriški odpravnik poslov v Sarajevu, John Ginkel, je na sestanku s predstavniki oblasti v Federaciji BiH predstavil ta predlog. Projekt naj bi se začel na Krku.

Milan Knežević, predsednik Demokratske narodne stranke, je izjavil, da so morali vsi hrvaški navijači, ki so na stadionu pod Gorico skandirali ustaške parole proti Srbom, pred nakupom vstopnic posredovati svoje osebne podatke, ki so sedaj v posesti policije in Nogometne zveze Črne gore (FSCG), ki jim je zagotovila vstopnice. Knežević trdi, da se za vzklike "Ubij Srbina" podeljujejo nagrade, medtem ko se za vzklike "Ubij Turčina" preganja Srbe.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izjavil, da je naklonjen predlogu za vložitev tožb in zahtevku za visoko odškodnino zaradi nedavnih 'klevetniških izmišljotin' o domnevnem Vučićevem sodelovanju v napadih v Sarajevu.

Slovenija bo diplomatsko obvestila Ministrstvo za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da potrjuje izpolnjevanje pogojev recipročnosti za vračilo DDV prevoznikom iz BiH in določila datum začetka izvajanja. Slovensko Ministrstvo za finance je odgovorilo na pobudo ministra Srđana Amidžića za vzpostavitev recipročnosti pri vračilu DDV.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković se je v Zagrebu srečal s predsednikom Hrvaške državljanske iniciative in poslancem v črnogorski skupščini Adrijanom Vuksanovićem. Plenković je poudaril, da bo Hrvaška še naprej podpirala hrvaško skupnost v Črni gori skozi številne projekte, namenjene ohranjanju in promociji hrvaške kulture ter krepitvi skupnosti. Vuksanović se je Plenkoviću zahvalil za rešitev statusa Doma kulture "Josip Marković" v Donji Lastvi in za celotno podporo, ki jo Hrvaška nudi hrvaški skupnosti v Črni gori.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je objavil, da se je s kongresnikoma iz Ohaja in New Jerseyja pogovarjal o bilateralnih odnosih, evropski poti Srbije in drugih globalnih temah.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da je bil Daytonski mirovni sporazum uničen, ker so ga nekateri želeli izkoriščati le v delih, ki so jim ustrezali. Po njegovem mnenju sporazum ne obstaja več.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da je glede Naftne industrije Srbije (NIS) opravil pogovore z Američani in da bo v roku 48 ur posredoval več informacij. Poudaril je, da je situacija težka, vendar državljani ne potrebujejo skrbeti.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Hrvaška elektroprivreda (HEP) meni, da je v slabšem položaju v primerjavi z drugimi elektroenergetskimi podjetji v Federaciji BiH, zlasti zaradi spornega dela nadomestila v višini 10 milijonov evrov za uporabo vode iz Buškega jezera. Po tožbi Livna in Tomislavgrada je HEP izrazil pripravljenost za dogovor.

Minister za zunanjo trgovino in gospodarske odnose Bosne in Hercegovine, Staša Košarac (SNSD), je visokemu predstavniku Christianu Schmidtu poslal čelado nacistične vojske. Košarac je dejal, da ne gre za darilo, dejanje pa je sprožilo ogorčenje.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Ivan Vujović, predsednik Socialdemokratske stranke, je kritiziral Aleksandra Vučića, češ da se vmešava v zadeve Črne gore, medtem ko se sooča z notranjimi političnimi pritiski. Vujović je poudaril, da Vučić ne ve, od kod prihajajo politični napadi nanj, ter ga primerjal s prejšnjimi srbskimi radikalnimi voditelji in opozoril na morebitno izdajo s strani njegovih političnih sodelavcev.

V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.

Tožilstvo v Gevgeliji v Severni Makedoniji je sprožilo postopek proti vozniku tovornjaka iz Srbije zaradi prometne nesreče v bližini Valandova, v kateri sta umrli dve osebi, štiri pa so bile poškodovane. Srb je bil aretiran zaradi suma povzročitve hude prometne nesreče.

Albanski premier Edi Rama naj bi na forumu o širitvi Evropske unije v Bruslju srbske predstavnike, ki jih je vodila Ana Brnabić, označil za "rusko delegacijo". Koordinatorka Nacionalnega konventa Bojana Selaković je potrdila govorice, ki so krožile po družbenih omrežjih. Evropska unija že leta opozarja Srbijo, da so tesni odnosi z Rusijo ovira na poti v EU, kritike iz Bruslja pa so v zadnjih mesecih vse glasnejše.

Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.

Arbnor Spahiu, nekdanji pripadnik Specialne enote Kosovske policije, je bil izpuščen iz pripora v Srbiji in se je v petek pred polnočjo vrnil na Kosovo, je potrdil njegov odvetnik Arijanit Koci. Spahija so prijeli 9. junija na mejnem prehodu Horgoš, obtožen pa je bil težkega umora v Banjski leta 2023.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se je na Švedskem, kjer se udeležuje parlamentarnega vrha Mednarodne krimske platforme, srečal z uglednimi Hrvati, ki živijo in delujejo v tej državi. Poudaril je, da je hrvaška diaspora pomembna vez med državama in prispeva h kvaliteti bilateralnih odnosov. Izpostavil je tudi pomembnost katoliških misij pri ohranjanju hrvaške identitete.

Tri ženske iz Sarajeva, Banjaluke in Mostara opisujejo svoje spomine na vojna leta in Daytonski sporazum, ki je državi prinesel mir, vendar tudi zapletel njeno državno ureditev.

Srbski patriarh Porfirije je moskovskemu patriarhu Kirilu ob njegovem rojstnem dnevu poslal čestitko, v kateri mu je zaželel zdravje, moč, modrost in radost.

Član predsedstva SNS Petar Petković je vodil delegacijo SNS na srečanju v Pekingu s člani Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (KPK). S funkcionarji KPK so razpravljali o okrepitvi partijskega sodelovanja, ki temelji na odnosih med predsednikoma Srbije in Kitajske, Aleksandrom Vučićem in Si Džinpingom. Petković je poudaril, da dokler je Vučić na čelu Srbije, prijateljstva s Kitajsko ne bo mogel nihče prekiniti.

Poslanec Bundestaga Boris Mijatović je za Nova.rs opisal burno sejo v srbski skupščini, kjer sta s kolegom Antonom Hofrajterjem izrazila pomisleke glede delovanja parlamenta in svobode medijev v Srbiji. Seja je bila prekinjena, ko je Mijatović omenil pogosto pojavljanje predsednika Aleksandra Vučića v medijih.

Kitajsko veleposlaništvo na Hrvaškem je hrvaški namiznoteniški zvezi podarilo tribune za nacionalni center namiznega tenisa v Zagrebu. Ob tej priložnosti so v dvorani v Medarski ulici pripravili slovesnost, na kateri so uradno predali donacijo.

Pošta Srbije je predstavila priložnostno izdajo poštnih znamk "Prijatelji Srbije", ki prikazujejo kulturne in zgodovinske vezi Srbije z Grčijo, Slovaško, Španijo, Romunijo in Ciprom preko motivov narodnih noš.

V Beogradu se je začel 13. Francoski teden pod sloganom "Luči Pariza na beograjskih ulicah". Dogodek promovira zgodovinske, kulturne in poslovne vezi med Srbijo in Francijo, z začetkom, ki se navezuje na francoski običaj dočeka mladega vina.

Agencija za civilno letalstvo (ACV) je v Črni gori gostila udeležence usposabljanja za nacionalne revizorje, ki ga organizira Evropska konferenca za civilno letalstvo (ECAC). Program vključuje strokovna predavanja in praktične vaje na letališču Podgorica, kjer udeleženci pridobivajo znanja in veščine, ki se uporabljajo v evropskih sistemih nadzora. Predavatelji ECAC delijo sodobne metode in standarde s predstavniki različnih evropskih držav, vključno s Srbijo, Litvo in Malto, ter organizacije ESA.